Glasoslovje

Glasoslovje

Glasoslovje preučuje glasove slovenskega jezika. Samoglasniki so: i, e (ozki/široki), polglasnik (ə), a, o (ozki/široki), u. Polglasnik zapišemo kot "e", a izgovorimo drugače — npr. v besedi "pes" [pəs]. Soglasnike delimo na zvočnike (m, n, l, r, v, j) in nezvočnike (p, t, k, s, š...).

Zgled: Beseda "sonce" ima naglašen samoglasnik "o" — pravilna izreka je pomembna, saj napačen naglas lahko spremeni pomen besede (npr. "kokoš" proti drugim besedam z drugačnim naglasom).

Pogosta napaka: učenci mešajo črko in glas — polglasnik se zapiše s črko "e", izgovori pa se kot nekakšen nejasen, kratek "ə" zvok, ne kot pravi "e".