Besediloslovje in sprejemanje ter tvorjenje besedila

Besediloslovje in sprejemanje ter tvorjenje besedila

Vsako besedilo ima zgradbo: uvod, jedro in zaključek, pisno besedilo pa še odstavke, ki besedilo delijo na smiselne dele. Pri sprejemanju besedila prepoznamo dejavnike sporazumevanja: kdo besedilo tvori (tvorec), komu je namenjeno (prejemnik), kje in kdaj je nastalo.

Besedila delimo tudi na: umetnostna (pesmi, zgodbe) in neumetnostna (članki, navodila); govorjena in zapisana.

Zgled: V pripovedi o počitnicah uvod pove, kam si šel/-la, jedro opiše, kaj se je zgodilo, zaključek pa strne vtis ali sporoči, kako se je pripoved končala.

Pogosta napaka: učenci pišejo v enem samem, dolgem odstavku brez delitve — besedilo postane nepregledno. Vsaka nova misel ali del zgodbe naj dobi svoj odstavek.