Slovenščina v digitalni dobi in jezikovna zavest

Slovenščina v digitalni dobi in jezikovna zavest

Digitalno okolje (sporočila, družbena omrežja, klepetalniki) je oblikovalo nove sporazumevalne navade: krajše, hitrejše, pogosto neformalno besedilo, mešanje jezikov (kodno preklapljanje med slovenščino in angleščino), uporaba emotikonov in okrajšav (npr. "lp" za "lep pozdrav").

Jezikovna zavest pomeni razumeti, kdaj je taka raba primerna (npr. sporočilo prijatelju) in kdaj ne (npr. e-poštno sporočilo profesorju ali uradna vloga) — digitalno okolje NE opravičuje opuščanja jezikovne kulture v formalnih položajih.

Zgled: e-poštno sporočilo profesorju, ki se začne z "Hej, a mi lahko poš...", je neustrezno — formalen kontekst zahteva nagovor ("Spoštovani profesor,"), popolne besede in knjižni jezik, ne glede na to, da gre za digitalni medij.

Pogosta napaka: dijaki prenašajo navade iz neformalnega sporočanja (male začetnice, okrajšave, brez ločil) v formalna digitalna besedila (e-pošta učitelju, uradna vloga prek spletnega obrazca), kjer to ni primerno.