Renesansa in barok

Renesansa in barok

Renesansa (14.–16. stol.) je obdobje "ponovnega rojstva" antičnih idealov — v središče postavlja človeka (humanizem), razum in lepoto tostranskega sveta (za razliko od srednjeveške osredotočenosti na Boga). Predstavniki: Petrarca (sonet kot pesniška oblika), Shakespeare (dramatika — tragedije, komedije, npr. Hamlet, Romeo in Julija).

Barok (17.–18. stol.) je nasprotje renesančne uravnoteženosti: poudarja kontraste (življenje/smrt, sreča/trpljenje), dramatičnost, razkošje sloga (metafore, hiperbole) in versko čustvenost (protireformacija). V slovenski književnosti barok predstavlja predvsem pridigarska proza (npr. Janez Svetokriški).

Zgled: Shakespearov Hamlet ("Biti ali ne biti") uteleša renesančnega človeka, ki dvomi in razmišlja o lastni usodi — v ospredju je posameznikov notranji svet, ne le versko določena usoda.

Pogosta napaka: dijaki zamenjajo renesanso in barok kot isto obdobje — renesansa poudarja UMIRJENOST in RAZUM, barok pa KONTRASTE in ČUSTVENO DRAMATIČNOST; slogovno sta si nasprotna, čeprav si sledita.