Besediloslovje ter sprejemanje in tvorjenje besedil

Besediloslovje ter sprejemanje in tvorjenje besedil

Besediloslovje proučuje, kaj besedilo dela za besedilo: kohezijo (jezikovno povezanost — vezniki, zaimki, ki se navezujejo na prejšnje povedi) in koherenco (smiselno, logično povezanost vsebine, tudi če jezikovne povezave niso eksplicitne).

Pri tvorjenju besedila sledimo procesu: načrtovanje (namen, naslovnik, tema) → urejanje gradiva → pisanje osnutka → revizija (vsebina, zgradba) → lektoriranje (slovnica, pravopis).

Zgled kohezije: "Janez je kupil knjigo. Ta mu je bila zelo všeč." — zaimek "ta" jezikovno povezuje obe povedi. Brez take povezave (samo dve nepovezani trditvi drug ob drugem) besedilo deluje razdrobljeno, tudi če je slovnično pravilno.

Pogosta napaka: dijaki enačijo dolžino besedila s kakovostjo — pišejo dolge, a nekoherentne odstavke, namesto da bi vsak odstavek gradil na eni jasni misli, ki se smiselno naveže na prejšnjo.