Besedoslovje

Besedoslovje

Besedoslovje proučuje besede in njihov pomen. Ključni pojmi: sopomenke/sinonimi (različne besede, podoben pomen — npr. "lep, čeden"), protipomenke/antonimi ("velik – majhen"), homonimi (enak zapis/izgovor, različen pomen — npr. "kosa" kot orodje in "kosa" kot del telesa živali), večpomenke/polisemi (ena beseda, več sorodnih pomenov — npr. "glava" pri človeku in "glava" pri časopisnem članku).

Besedni zaklad delimo na osnovno besedje (splošno razumljivo, npr. hiša, jesti) in posebno besedje: narečne besede, žargonizme, zastarele besede/arhaizme, neologizme (nove besede) in izposojenke/tujke.

Zgled: beseda "kosa" je homonim — lahko pomeni orodje za košnjo ali del ptičjega/živalskega telesa (npr. "kosa" pri ribi); povsem različna, nepovezana pomena, ki si delita samo zapis.

Pogosta napaka: dijaki zamenjajo homonime in večpomenke — pri homonimih so pomeni POPOLNOMA nepovezani (naključje), pri večpomenkah pa so pomeni med seboj sorodni (izpeljani drug iz drugega).