Klasicizem in razsvetljenstvo

Klasicizem in razsvetljenstvo

Klasicizem (17.–18. stol.) se zgleduje po antičnih vzorih: poudarja red, pravila (npr. tri dramske enotnosti — kraja, časa, dejanja) in razumsko uravnoteženost (Molière — komedije, Racine — tragedije).

Razsvetljenstvo (18. stol.) postavlja v ospredje razum kot orodje za izboljšanje družbe, kritiko vraževerja in avtoritete ter ideje enakosti. Pri Slovencih je ključen Anton Tomaž Linhart (prva slovenska komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi) in Valentin Vodnik (prvi posvetni slovenski pesnik, urednik prvega slovenskega časopisa).

Zgled: Linhartov Matiček se ženi kritizira fevdalne razmere (gospoda proti podložnikom) skozi komedijo — razsvetljenska ideja družbene kritike, oblečena v zabavno formo.

Pogosta napaka: dijaki mislijo, da je razsvetljenstvo pri Slovencih pomenilo samo posnemanje tujih vzorov — v resnici je bilo to obdobje ključno za prebujanje narodne zavesti in razvoj slovenščine kot knjižnega jezika (Vodnik, Linhart).